Lojze Žumer, vodja pilotov v podjetju GIO, je v svoji bogati letalski karieri spoznal številna lokalna evropska pa tudi azijska in severnoafriška letališča
Zaradi svoje izkušenosti, predanosti in profesionalnega pristopa letalstvu je Lojze Žumer, šef pilotov v podjetju GIO, med svojimi poklicnimi kolegi postal prava legenda. (fleš)

Žumer aktivno leti že 23 let. V svoji bogati letalski karieri je bil vedno na vodilnih mestih v podjetjih, ki so se ukvarjala s poslovnim letalstvom. »Kot vodja pilotov v Iskri, Smeltu in sedaj Giu je moja glavna naloga enakomerno razporejanje posadk za letala. To pomeni, da vsi piloti naletijo na mesec približno enako število ur. Skrbim tudi za pripravo letenja in šolanje pilotov ter tehnično brezhibnost letal. Tako imam zadnje časa ogromno administrativnega dela. Seveda še letim, vendar ne več v komercialne namene.«

Od inženirja elektrotehnike do pilota
Najprej se je Lojze Žumer zapisal poklicu diplomiranega inženirja elektrotehnike. Kot študent pa je obiskoval letališče v Polju, kjer je začel tudi leteti, vendar so ga študijske obveznosti od tega odvrnile. Letalstvu se je povsem posvetil leta 1967. V ljubljanskem aeroklubu se je takrat izšolal za motornega pilota in letel z letali Aero 3, kurir in libis 180. Nato je opravil izpit za poklicnega pilota, na moravi L-210 pa pridobil znanje instrumentalnega letenja.

Z vladno cessno naletele 1.200 ur
Leta 1977, ko je tedanji Izvršni svet Republike Slovenije (IS RS) dobil prvega lear jeta, še vedno pa so imeli cessno 421, je Lojze Žumer na prigovarjanje Ivana Kocjančiča, takratnega šefa pilotov pri IS RS, zapustil direktorsko mesto v Iskri in se preselil med poklicne pilote. Z vladno cessno je naletel približno 1.200 ur. Nato je prestopil v Iskro, kjer je do leta 1989 letel s Cessno conquest, letalsko kariero je nadaljeval v Smeltu, trenutno pa je v podjetju GIO letalski prevozi.

Delo pilota zahteva celega človeka
»Moje delo pilota in vodje pilotov je vedno zahtevalo celega človeka. Posebnost v poslovnem letalstvu je zelo natrpan delovni urnik, od doma sem bil tudi po več dni,« pravi sogovornik in dodaja, da je za tak poklic potrebno tudi razumevanje družine, ki ga je sam k sreči imel.

Spoznaval je najbolj skrita letališča
Ker poslovna letala letijo predvsem na destinacije, ki jih želi naročnik, je v svoji bogati letalski karieri spoznal številna lokalna evropska pa tudi azijska in severnoafriška letališča. V osemdesetih in devetdesetih letih je mnogokrat naletel na težave pri lokalnih letalskih oblasteh, predvsem v vzhodni Evropi, kjer za sporazumevanje s kontrolo letenja še niso uporabljali angleščine. »Kadar sem letel v nekdanjo Sovjetsko zvezo, sem moral skoraj vedno pristati v Moskvi, kjer so mi dodelili navigatorja, ki se je potem sporazumeval z njihovo kontrolo letenja. Pa tudi njihova navigacijska sredstva so bila drugačna od tistih, ki smo jih uporabljali mi. Obenem sem spoznal letališča, ki so bila večinoma v upravljanju vojske in niso bila zabeležena na letalskih kartah, ki smo jih uporabljali mi. Brez pomoči lokalnega navigatorja letenje v tistem delu sveta za nas skoraj ni bilo mogoče, sedaj pa se stvari le izboljšujejo.«
Lojze Žumer pravi, da bo v letalstvu vztrajal toliko časa, dokler bodo potrebovali njegovo znanje in izkušnje. Teh pa je ogromno in ni daleč od resnice trditev, da bi v Sloveniji težko našli koga, ki bi jih imel več.

Poslovna letala pristajajo na posebnih terminalih ali letališčih
»Z izrazom poslovna aviacija označujemo letalske prevoze poslovnežev z manjšimi udobnimi in hitrimi letali, ki pristajajo na letališčih, ki jih naročnik izbere sam,« Pravi Danica Šprah s podjetja GIO Poslovna aviacija. Poslovnež se lahko na pot z letalom odpravi, kadar želi, vrne se tudi, kadar želi, vmes pa lahko celo spremeni uro povratka. »Ena izmed prednosti poslovne aviacije je, da imajo vsa večja in bolje opremljena letališča posebne terminale za poslovna letala, kjer potnikom ni treba čakati v vrstah, carinski postopki pa so poenostavljeni,« pravi sogovornica in dodaja, da imajo nekatera velika mesta za poslovna letala določena celo posebna letališča, ki so zelo blizu poslovnih središč, kar poslovnežem, ki so praviloma vedno v časovni stiski, zelo ustreza. V Parizu je, denimo, takšno letališče Le Bourget, v Londonu pa Biggin Hill.

»Z našimi letali se prevažajo večinoma poslovneži, ki cenijo čas, udobnost naših letal in kakovost drugih uslug,« pravi Danica Šprah iz podjetja GIO Poslovna aviacija.

V podjetju GIO imajo dve osemsedežni poslovni letali ameriškega proizvajalca Cessna. Prvo je reaktivno letalo citation 550S (levo), drugo pa turbopropelersko letalo conquest 441.